jeziki 02jeziki 05jeziki 06jeziki 07jeziki 08

Raziskave

Raziskave na Tommasinijevi popkoresi

Tommasinijevo popkoreso (Moehringia tommasinii) je leta 1843 prvi opazil Muzio Tommasini, tržaški župan in glavni pobudnik florističnega raziskovanja tedanjega avstrijskega primorja. Kot posebno vrsto jo je leta 1879 opisal tržaški botanik Carlo Marchestti in jo poimenoval po njegovem odkritelju, Tommasiniju.

Tommasinijeva popkoresa je endemičen takson severne Istre. Njena nahajališča se nahajajo na Kraškem robu v okolici Trsta (dolina Glinščice), na slovenski strani nad Ospom, Črnim kalom in pri Podpeči, ter na nekaj nahajališčih v okolici Buzeta v hrvaški Istri.

V okviru projekta BioDiNet želimo ugotoviti stanje populacij Tommasinijeve popkorese na celotnem arealu njene razširjenosti (Dolina Glinščice (ITA), Kraški rob (SLO), Dolina Mirne (HR)). Na terenu bomo preverili stanje populacij, ocenili število osebkov ter preverili obstoj morebitnih novih nahajališč. Iz vsake populacije bomo vzeli do 20 vzorcev (list) za molekularno analizo populacijske strukture s pomočjo ustreznih molekulskih markerjev. Vzporedno želimo izvesti tudi morfološke in anatomske analize.

  • Tommasinijevo-popkoresa-01
  • Tommasinijevo-popkoresa-02
  • Tommasinijevo-popkoresa-03
  • Tommasinijevo-popkoresa-04

 

Monitoring biodiverzitete na pašnikih – ptice (DOPSS)

V letu 2012 smo izvedli podroben transektni popis ptic Podgorskega Krasa. Enak popis je bil izveden že v letu 2007. S popisom smo želeli raziskati vpliv paše na avifavno. Poleg samega popisa ptic smo popisali tudi njihov habitat in intenzivnost paše. Vsi popisi so potekali po enaki metodologiji kot leta 2007. Popisovali smo v treh pasovih (0-50m, 50-100m, več kot 100m), popisna enota pa je bila par. V letu 2013 bomo izvedli podrobno študijo metodologije monitoringa in gnezditvene biologije vrtnega strnada (Emberiza hortulana) ter ponovili popis na kraških travnikih pod Goličem. Na sliki predstavljamo rezultate popisa iz leta 2012 za poljskega škrjanca (Alauda arvensis).

  • Monitoring-DOPSS

 

Genetika čebel slovenskega in italijanskega Krasa

Genetski laboratorij DSV se je v okviru projekta BioDiNet namenil preučiti vrsto in podvrsto čebele Apis mellifera, ki jo uporabljajo lokalni čebelarji. Če bo možno, bodo novo pridobljene podatke primerjali z muzejskimi primerki hranjenimi v tržaškem Muzeju naravoslovnih znanosti. S podatki pridobljenimi v prvem letu dejavnosti so omogočili identifikacijo v Italiji še ne zabeleženega ekotipa (C2e). Podzvrst kranjske čebele (Apis mellifera carnica) spada v linijo C, linijo C2e je šele leta 2009 v primerkih iz Lošinja, Korčule in tudi Istre kot prvi opisal Munoz et al. Prva poročila o prisotnosti tega haplotipa v Italiji, predvsem na Krasu, potrjujejo hipotezo, o genskem dotoku čebel iz Dalmacije.

  • Genetika-cebel-01
  • Genetika-cebel-02
  • Genetika-cebel-03
  • Genetika-cebel-04

 

Monitoring biodiverzitete na pašnikih

Kraške pašnike (''goljave'') predstavljajo tri glavne rastlinske skupine: ksero-termofilna goljava, prisotna predvsem na kraškem območju ob Soči, mezofilna goljava tržaškega krasa, travnik-pašnik bolj razvitih ter delno dekalcificiranih tal. Opravljene so bile fito-sociološke meritve v Polaču (GO), Hrastovljah in Črnotičah (KP), tako znotraj obsega kot tudi v okolici vzorčnih točk Univerze v Padovi (PP6), obenem pa tudi na območjih, kjer je predvidena prisotnost oblik, ki bi jih bilo moč uvrstiti med vrste, za katere je potrebno nadaljnje sintaksonomsko poimenovanje. Ta material je bil nato obdelan skupaj s primerki najdenimi v literaturi, z istega geografskega območja (383 primerkov), ki se razteza vse od krasa na obmorskem delu Julijske krajine do slovenskega Krasa in do hribovitega dela Istre (Čičarija). V okviru dejavnosti monitoraže so s pomočjo GPS sistema bila odkrita in kartografirana območja treh invazivnih vrst: Senecio inaequidens, Ailanthus altissima in Ambrosia artemisiifolia, razširjene na pašnem območju Bazovice pri Trstu. Tam bo obravnavan tudi vpliv na pašo, znova uvedene po odstranitvi grmičevja. Urejeni so bili tudi ortofoto posnetki delov goljave v okoliškem območju Polača, ki so v pomoč pri oceni stanje poraslosti grmičevja.

  • monitoriranje-biodiverzitete-na-pasnikih-01
  • monitoriranje-biodiverzitete-na-pasnikih-02
  • monitoriranje-biodiverzitete-na-pasnikih-03
  • monitoriranje-biodiverzitete-na-pasnikih-04
  • monitoriranje-biodiverzitete-na-pasnikih-05
  • monitoriranje-biodiverzitete-na-pasnikih-06
  • monitoriranje-biodiverzitete-na-pasnikih-07
  • monitoriranje-biodiverzitete-na-pasnikih-08

  • monitoriranje-biodiverzitete-na-pasnikih-09

 

Preučevanje travišč kraškega območja v Posočju (Italija) in na istrskem krasu (Slovenija)

Dejavnosti v okviru projekta BioDiNet predvidevajo tudi preučevanje travišč in pašnikov na kraškem območju ob Soči (Italija) in istrskem krasu (Slovenija). Bolj natančno gre za zbiranje ter analizo vzorcev krme v različnih fazah zorenja na nekaterih travnikih ter pašnikih značilnih za kraško območje. Namen je razumeti potek pridelave suhe snovi in kakovosti krme tega rastlinja in izdelati navodila, ki bodo v pomoč pri upravljanju in zaščititi biodiverzitete teh območij.

Za mesec september so za širšo javnost predvidena predavanja o vidikih vezanih na biodiverziteto in upravljanje pašnikov na planoti pri Asiagu.

  • Preucevanje-travisc-in-pasnikov-01
  • Preucevanje-travisc-in-pasnikov-02

Raziskave nevretenčarjev

Kraški rob je vroča točka diverzitete v Sloveniji. Je območje, kjer se flišna obalna regija sreča s karbonatno podlago. Zaradi ugodnih klimatskih razmer je tu diverziteta nevretenčarjev še posebej bogata. Slednje lahko uporabljamo kot bioindikatorje, torej organizme, ki so dober pokazatelj sprememb v okolju.

Izbrani nevretenčarski organizmi, na podlagi katerih vrednotimo spremembe v okolju, so sledeči:

  • -          Dnevni metulji (Lepidoptera: Rhopalocera) – z metodo lova in ponovnega ulova ocenjujemo velikost populacije glogove belinke (Aporia crataegi), vrste, ki je v JZ Sloveniji še pogosta, vendar njena številčnost močno upada. Hkrati popisujemo diverziteto dnevnih metuljev na kraških traviščih in pašnikih.
  • -          Plojkaši (Coleoptera: Scaraboeiodea) – ti hrošči se prehranjujejo z iztrebki velikih vretenčarjev (tudi pašne živine), zato jih lahko uporabimo kot indikatorje vpliva paše.
  • -          Jamske živali: ker se vse, kar se dogaja na površju, odraža tudi v podzemlju, raziskujemo tudi jamsko favno. V tem okviru ocenjujemo tudi velikost populacije jamskih kozic v izbrani jami na Krasu.
  • jamske-zivali-kobilica
  • jamske-zivali-kozica
  • metulj
  • metulj2
  • plojkasi
  • talne-pasti-plojkasi
  • vhod-v-jamo

noga-krava

 UP  logo-ZRS        logo-ministrstvo-italija

 

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

 

Progetto finanziato nell’ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e daifondi nazionali.

 

 

Naše spletno mesto uporablja piškotke za boljše delovanje. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo POLITIKO PIŠKOTOV

EU Cookie Directive Module Information